SORICA
Vasica nosi v sebi lepoto, svetlobo jutra, tišino noči. Vasica nosi v sebi ljubezen, pesem, veselje otroških oči. Vasica nosi v sebi zvestobo do hiše domače in rodne prsti. Pridi popotnik, postoj, se naužij!
SORICA –krajinski biser na prostranih pobočjih strmega, z zelenimi senožetmi in vitkimi macesni posejanega sveta, polnega žuborečih studencev. Tu se pomlad začne v svežih vonjavah, polnih upanja, poletje v valovanju trav, jesen s prvim listom, ki ob igri sonca škrlatno pordeči in zima s kupi snega.
Na vzpetini nad vasico stoji baročna cerkvica, s slikami Janeza Šubica in Ivana Groharja.
Sredi te lepote so posejane bele hiše, ki jih obdajajo urejeni vrtovi in obdelana polja, na katerih kot stražarji stojijo veliki kozolci z zidanimi stebri.
Sorica, skupaj s svojimi zaselki, je nekaj posebnega. Tudi zato, ker se je leta 1283 naselilo prvih osem priseljencev s Tirolskega. Njihovi nasledniki so zaradi skoposti narave bogatili naselje s svojo pridnostjo, iznajdljivostjo in svojevrstnimi okusi svoje dobe. O tem pričajo imena gora, priimki in ledinska imena.

|
|