DIGITALNI SLOVAR
pogosto uporabljenih osnovnih besed, besednih zvez in fraz soriškega narečnega govora
ŠTEVILKE
0 – nič – nįXt – niht
1 – ena – oənʃ – oins
2 – dva – tswō – tsvo
3 – tri – drai – draj
4 – štiri – viər – fir
5 – pet – vimſ – fimf
6 – šest – žāx – žekhš
7 – sedem – žibm – žibm
8 – osem – ǫxt – oht
9 – devet – nain – nain
10 – deset – tseƴn – tsejn
11 – enajst – oəndleve – ondlǝf
12 – dvanajst – tswōlſ – cvelf
100 – sto – hųndrt – ghundrt
½ – pol – hǫlp – gholp
¼ – četrt – wirtcl – vfircl
⅛ – osmina – ǫxtlc – ohtlc
BARVE
barve – värwen – fverben / dajn. fvorba
bela – wāiʃ – baiš
črna – žwǫrtʃ – žborts / dajn. žborc
modra – plǫub – plovb
rdeča – rōət – rot
rjava – prāun – praun
rumena – gäilb – geilb / dajn. geil
zelena – grēən – green
zlata – gųldn – guldn
temno – tųŋkkXl – tunkhl / dajn. žborc (fvorba)
svetlo – lēəXt – leht
ČAS
čas – tsāit – tsait
koledar – kxaländr – khalendr
letni časi – įōrtsait – jortsait
zima – bįntr – bintr
pomlad – vrēəlįh – vfruelih
poletje – žųmr – žumr / dajn. žomr
jesen – hērwįʃt – herbšt / dajn. gherbeš
leto – įōr – jor
mesec – mǫunat – mounat / dajn. mounat
teden – woXXe – bohhe / dajn. boha
dan – tǫkX – tokh
ura – štųnde – štunde / dajn. štunda
noč – nǫXt – noht
včeraj – geʃtr – geštr
danes – hāit – heit / dajn. hoite tog
jutri (jutro) – mōrgŋ – morgn
VREME
vreme – wättr – bettr / dajn. better
dež – räigŋ – reign
led – āiʃ – aiš / dajn. eiš
luna – mǫune – moune
mrzlo – kxǫlt – kholt
oblak(i) – wolkkXe(n) – bolkhe(n)
sneg – žnēə – žne
sonce – žųnne – žune / dajn. žuna ali žona
tema – tųŋkkXl – tunkkhl
veter – wįnt – bint
nebesa – hįmml – himml
STAVBNA ARHITEKTURA
cerkev – kxįrxe – khirhe / dajn. kirha
hiša – hāuʃ – hauš
hlev (gospodarsko poslopje) – štǫl – štol
vrt – gǫrte – gorte
gašperček – kasparplatte – kasparplate
klet – kxäldr – kheldr
luč – leəXt – liht
miza – tįʃ – tiš / dajn. teš
nadstropje – štųkX – štukh
okno – vänʃtr – vfenštr
ogenj – vāir – vair
osrednji prostor v hiši – štųwe – štube / dajn. štoba
peč (na drva) – ouvn – ouvn / dajn. plota
postelja – pette – pete
skrinja – kxįʃtn – khištn
streha – doX – doh
stol – štȱəl – štul
stopnice – trēəpn – trepn / dajn. štegn
vrata – tįər – tir
zvon – klokke – ghkloke / dajn. gloka
žakelj – žǫukX – žoukh / dajn. žakln
KRAJINA
cesta – štreǫuʃʃ – štrouss
dolina – tǫl – tol
gora – pērg – perg
jezero – žēə – že
kamen – štoən – šton / dajn. kovfel ali šton
pot – wäkX – bekh
manjša vaška pot (gasa) – gǫʃʃe – gosse
planina – ǫlwa – olba
potok – pǫX – poh
rovt (krčevina) – rāut – raut
suh – dųrre – dure / dajn. dro
svet – welt – belt / dajn. berlt
vas – drf – drf
kot – ekke – ek / dajn. eken
voda – wǫʃʃr – bosr
zemlja – ēərde – erde / dajn. erda
drevo – pām – pam
trava – grǫʃ – groš
les – holtʃ – holts / dajn. gholc
koruza – kxōrn – khorn
ječmen – garʃte – geršte / dajn. gršta
kmet – pāur – paur
njiva – ǫkkXr – okkhr
seno – gheiwe – gheibe
rože – plōəmen – plomen
DELI TELESA
človek – mendįʃ – mendiš
glava – kxopf – khopf
jezik – tsXonge – tshonge / dajn. conga
koža – hāut – ghaut
kri – pltōət – plot
lasje – hȱr – ghor
oči – auge – auge / dajn. agn
roka – hǫnt – ghont
srce – harttʃe – harttse / dajn. herce
zob – tsǫnt – cont
JEDI IN PIJAČE
češnja – kxärʃ(n) – kherš(n) / ali redkeje dajn. k(i)ršn
hruška(e) – pįəre(n) – pire(n) / dajn. pirn
jabolko(a) – eppfl(n) – epfl(n)
krompir (ednina) – pįr – pir
zelje – kxrāut – khraut
jajce(a) – ōəįer(n) – oier(n) / dajn. eige
jesti – äʃʃn – eššn
kava – kofä – kofe / dajn. kafe
kis – eʃʃaX – esah
klobasa – wųrʃt – buršt / dajn. borštle ali borštla
krompirjeva juha – pįržųppm – piržuppm / dajn. piržopn
kruh – prōət – prot
lačen – hųmmrkX – humrk / dajn. ghomrk
med – hounįkX – ghounikh
meso – vlāiʃ – vflaiš
mleko – milliX – millih / dajn. meleh
moka – mäil – mejl
sir – kXäiže – khhejže
sladkor – tsųkkr – tsukr
vino – wāin – bain
voda – woʃʃr – bossr
zajtrk – vrōəštikX – vroštikh / dajn. fruštik
žejen – dųrʃtįkX – durštik
žganje – šnopʃ – šnopš / dajn. prompan
ŽIVALI
hrošč (podlubnik) – käxivr – keivfer
konj – roʃ – roš
krava – kxōə – kho
lisica – vųkʃ – vfukš
mačka – kxǫttʃe – khotse / dajn. koca
medved – pär – per
ovca – šǫf – šof / dajn. šouvf
pes – hųnt – ghunt
ptič – veigl – veigl
volk – wolf – bolf
KRAJEVNA IMENA
Sorica – Tsāre – Tsare
Danje – Dərf – Drf starejše Hȱəbm – ghobm
Davča – Älsche – Elša
Freising (slo. Brižinj) – Vraižįŋk – Fraižink
Innichen – Inchen – Innhn
Kranjska (dežela) – Kxrōən – Khron
Prtovč – PrēətįkX – Preitakh
Ravne / dajn. Ebendlein
Selca – ŽeltʃaX – Želtsah
Škofja Loka – LōəX – Lokh
Torka / dajn. Tork
Zabdrdo / dajn. hochenek
Zali Log – Štųbm – Štubm
Železniki – Wǫlhn – Bolhn
POGOSTO UPORABLJENI GLAGOLI, PRIDEVNIKI IN PRISLOVI
da – įa – ja
ne – nā – naa
jezik – šprǫuXXe – šprouhhe
kuhati — kxoXXn – khohhn
lep – hįpʃ – hipš ali šen
mleti (v mlinu) – mǫuln – mouln / dajn. maulat
nositi – trovgŋ – trovgn / dajn. trovgat
peti – žiŋŋgen – žingen / dajn. žengat
pomesti (urediti) – kxērn – khern / dajn. kerat
pozabiti – vergäsn – vergesn / dajn. vergesat
razumeti – veršteən – veršten / dajn. verštenat
smejati se – lǫXXn – lohhn / dajn. lohat
spati – žlǫufn – žloufn / dajn. žloufat
stati – šteən – šten / dajn. štenat
težko – žwēr – žber
toplo – wōrm – borm
vedeti – wįʃʃn – viššn
vzeti – näimen – neimen / dajn. nejmat
OSNOVE FRAZE SPORAZUMEVANJA
Povej mi. – žāig dų mir – žeig du mir
Kako ti (vam) je ime? – wēə hōəʃt(e) – we hošt(e) / dajn. Kok ghosaš
Ime mi je – įʃt ali i hōəʃʃn – išt hossn / dajn. Jst ghosam
Jaz sem – įʃt pin – išt pin ali i pin
Koliko si star? – wēə ǫlt pišt du – ve olt pišt du
Star sem sedemindvajset let. – į ali įʃt pįn žįbməntswōəntʃk įōr ǫlt – iš pin žebenenzvontisk jor olt
Kam greste? – wo gēəʃte hįn – vo gešte hin
Tja hočem iti. – hįn meʃte gēən – hin mešte gen
Želim(o) vam lep dan. – įʃt (əs) mǫXt šen tǫkX – iš (eš) mokht šen tokh
Dober tek (naj dobro tekne) – gȱət žmekkXn – gut žmekhn
Bog žegnaj. – got žäigŋ – got žeign
Dobro je bilo. – gȱət wērʃ – gut werš
Ali je dobro? – žāi gȱət? – žai gut?
Najlepša hvala. – dǫŋkX šən – donkh šn
POGOSTE FRAZE NAREČNEGA GOVORA
En lep pozdrav iz Sorice, kjer so veseli ljudje doma.
Šēən grȱəʃ āuʃ de Tsāre, dart k ʃa vrōə lāite da ghōme.
Šen gruss auss de Tsare, dart k ssa froe lajte da ghome.
Otroci vpijejo, da bo dež(evalo).
Kxįnt šrāįen d ʃ räigŋ.
Kint šrajn d v reign.
Uleči se v posteljo.
Im pette leigŋ.
M pete lign.
Tu v vasi je lepo živeti.
A Dərf įʃt šēən läibm.
A drf išt šen leibam.
Lepo je poleti, ko so ljudje na njivi in grabijo seno.
Šoən įʃt inž žųmr drt lāite tsȱə ǫkkXr žint nt gheiwe räXXn.
Šon išt inž žumr drt laite tso okkhr žint nt gheibe rehhn.
Kuhali smo malo ječmena in cikorje, dodali mleko in pili tako kavo.
Bir žint gekxoXXt weəŋkX garʃte, tsųkkorie, milliX nt getrųŋkXt kofä.
Bir žint gekhohht vfenkh geršte, tsukkorie, millih nt getrunkkht kofe.
Na hrbet sem si oprtala težak žakelj s koruzo in ga nesla v Sorico v mlin, da se ga zmelje.
Iʃt pin t žwēr žǫukX kxōrn na mį rųkke genäimen de sn trovgŋ drt da Tsāre a mǫuln.
Išt pin t žber žoukh khorn na mi rukke geneimen de sn trovgn drt da Tsare a mouln.
Stara mama in soseda sta sedeli na peči.
D’ ǫlte mōətr nt nǫuXparen hǫt zu ouvn gežetʃt.
D olet motr nt houhparen hot zu ouvn gežetst.
Vse mogoče smo se pogovorili.
Olle sǫrten bir žint gešprǫuXXen.
Olle sorten bir žint gešprouhhen.
Srečen božič pa veselo novo leto.
Vroə wainaxtn pa a šeə najor.
Froe vajnahtn pa en še najor.
Digitalni slovar je nastal z sredstvi Ministrstva za kulturo.
